Kanalne klimatske naprave so zasnovane za vzdrževanje udobne mikroklime v večjih prostorih, ki so pogosto razdeljeni na več segmentov. Njihova posebnost je v tem, da omogočajo hlajenje oziroma ogrevanje velikih površin na način, ki je prilagojen specifičnim potrebam različnih prostorov. Te naprave se v osnovi razlikujejo od drugih sistemov predvsem v načinu namestitve in oblikovanju. Ena enota je postavljena znotraj objekta, druga pa zunaj, kar je podobno tradicionalnemu split sistemu. Vendar pa so notranje enote kanalnih klimatskih naprav pogosto montirane nad spuščenimi stropi, kar omogoča bolj estetsko in manj opazno vgradnjo. Na voljo so različni modeli, ki omogočajo montažo v omare ali vgradnjo v stene, kar omogoča večjo prilagodljivost in estetiko.

Zunanja enota teh naprav vsebuje ključne komponente, ki zagotavljajo učinkovito hlajenje in brezskrbno delovanje sistema. Med glavnimi sestavnimi deli so dušilke, kompresor, kondenzator, ventilator, zračni filtri, senzorji, avtomatizacija in elementi za obveščanje o morebitnih napakah. Nekateri modeli vključujejo tudi odtočno črpalko za odvajanje velike količine kondenzata, kar omogoča nemoten pretok vode iz sistema. Zaradi teh tehničnih značilnosti so kanalne klimatske naprave zelo učinkovite in omogočajo optimizirano hlajenje ter ogrevanje velikih prostorov.

Kanalne klimatske naprave so priljubljene predvsem zaradi svoje estetike, saj se običajno odločajo za vgradnjo "nevidnih" sistemov, kjer so vidni le rešetke za dovod ali izpust zraka. To omogoča ohranjanje estetskega videza prostora, medtem ko sistem zagotavlja optimalno temperaturo in udobje.

Specifičnost teh sistemov se kaže tudi v moči ventilatorjev, ki morajo premikati zrak z večjim aerodinamičnim uporom kot običajni aksialni ventilatorji. To je posledica potrebe po večjem pretoku zraka skozi sistem, kar zahteva večjo moč in natančno uravnavanje zraka. Pri hlajenju se uporablja proces, kjer plin v sistemu kondenzira in izhlapi, kar omogoča prenos toplote in posledično hlajenje prostora.

Kanalski sistemi se razvrščajo glede na tlak, ki je ključni parameter za delovanje naprave. Nizkotlačni sistemi so najcenejši in najlažji za namestitev ter so pogosto uporabljeni v manjših stanovanjih, pisarnah in podobnih prostorih. Srednjetlačni sistemi so nekoliko bolj zapleteni in zahtevajo črpalko za odvajanje kondenzata, zagotavljajo pa večjo cirkulacijo zraka, saj omogočajo mešanje zunanjega zraka z notranjim. Ti sistemi se običajno uporabljajo v večjih stanovanjih, trgovinah in športnih centrih. Najzmogljivejši visokotlačni sistemi so namenjeni za oskrbo zrakom v večjih kompleksih, kot so nakupovalni centri ali večje pisarniške zgradbe. Te naprave so opremljene z naprednejšo elektroniko in številnimi senzorji za bolj natančno uravnavanje notranje klime.

Poleg tega so ti sistemi pogosto zasnovani tako, da kompresorji delujejo s stalno močjo, brez prilagajanja delovanja glede na trenutne potrebe prostora. Nadziranje temperature in vlage pa poteka z uporabo samodejnega izklopa, kar zagotavlja osnovno udobje in energijsko učinkovitost.